nedelja, 17. oktober 2010

združeni v ljubezni


v torek sem bila na koncertu Leonarda Cohena. v novih ljubljanskih stožicah;)

zanj sem prvič slišala 27 let nazaj in že takrat, čeprav sem bila stara 19 let, sem njegovo glasbo začutila globoko v srcu. slišala sem ga s srcem.
njegova glasba in teksti je že vseskozi znana kot zelo čustvena, melanholična in žalostna.
jaz ga nisem tako slišala. zame je vedno bil globoko čuteč in iskren poet.

76 let ima. na svetovni turneji je že od l.2008, končuje pa jo letos decembra.
10 let svojega življenja je preživel v budističnem samostanu, njegova menedžerka, kateri je popolnoma zaupal, pa mu je med tem časom oklestila račun in ga prisilila, da se je na starost moral spet podati na koncertne odre.

eden od redkih glasbenikov, na katerega koncert sem si zelo želela, pa ni bilo možnosti.
spomladi sem izvedela, da prihaja tudi v ljubljano, mojemu veselju ni bilo konca:)

kako opisati glasbo?
zapreš oči in se prepustiš.

Leonard je preprost, pristen..njegova glasba, poezija ne potrebuje kakih posebnih predstav oz. performansev.. zadošča njegov glas in izraz..

in srce se je začelo počasi odpirati...
in se polniti s toplino ljubezni..
in ko se je koncert končal, je bilo moje srce odprto in polno ljubezni.

http://www.youtube.com/watch?v=YrLk4vdY28Q

torek, 12. oktober 2010

Camino v sliki


Skoraj 3/4 poti so bila žitna polja, različnih vrst žita..obenem je pa smešno to, da v trgovini ni praktično nobene izbire kruha, večinoma prodajajo trde francoske štruce..kaj šele pri sendvičih, niti enkrat se ni zgodil sendvič, ki ne bi bil iz francoske štruce..živ obup:)

ponedeljek, 11. oktober 2010

camino v sliki


tudi s konjem se lahko "prehodi" Camino..v preteklosti je bil to kar precej pogost način, sedaj bolj redko, midva sva srečala le tole žensko, z dvema konjema..

petek, 8. oktober 2010

slikca-camino


Hiška v kakršne v Galiciji shranjujejo koruzo/oz.so shranjevali v preteklosti

torek, 21. september 2010

slikca-camino


Mislim, da edino jezero, na celi poti, v bližini mesta Logron!

čiščenje

Kaj dela voda?
Gradi nas, ohranja nas pri življenju, prav tako vse rastline in živali...
Čisti nas.
Naša telesa, od zunaj in znotraj. Naša oblačila, hrano, naše domove, naše avtomobile...
Neprecenljiva je in nenadomestljiva.

Zadnji vikend je prišla v vlogi čistilca.
Zlivala se je z neba in jaz, ki živim v krasnem kletnem stanovanju, sem se zahvaljevala neskončnemu, da ni nobene reke v bližini, kajti poplavilo in odneslo bi mi vse kar imam.
Kaj je torej prišla čistit vsa ta voda?
Kaj je potrebno spustiti, da gre, da voda odnese, da se splavi??
Če se za trenutek spustim vase in pogledam kaj je potrebno čiščenja, potem iskreno povedano, to tudi najdem.
Moje strahove, omejenosti, navezanosti, odvisnosti..
Jaz sem.. jaz imam..jaz želim..jaz vem..
Moj egotrip:)
Sem se temu pripravljena odreči?
Si upam spustiti zgoraj navedene strahove, omejenosti, navezanosti, odvisnosti??
Bom brez tega gola?
Izpostavljena?
Ranljiva?
Odgovorna sebi?!
Bom brez tega končno lahko svobodna?
Me je ta voda prišla opozorit, da je čiščenje nujno potrebno?