...mi je odgovoril sosed, ko sem ga nežno opomnila, da mu ni treba rabutati sosedovih sliv, ko pa sta naši dve slivi tako polni, da se veje kar lomijo.
takrat mi je prišlo!!!
aha; zdaj vem, kaj me že tako dolgo moti na temu človeku - njegov nonšalantni odnos do sosedov in do ljudi nasploh..in ne samo do ljudi, tudi do stvari, do okolice, hiše, narave..
popolnoma vseeno mu je za vse!
kako je lahko nekomu tako vseeno?
to mi ni jasno.
ko pa meni vendar ni!!
vsake toliko pride na masažo kak človek, ki mu je tudi popolnoma vseeno kdo sem in kako se potrudim pri delu.
vsakomur, ki pride prvič, sežem v roko.
takšni ljudje mi nikoli ne pogledajo v oči.
in na koncu niti vljudnostno ne poklepetajo.
za njih sem samo nekakšno živo orodje, ki jim opravi določeno storitev.
in ker meni ni vseeno, se prav tako potrudim tudi pri njih.
na začetku sem se skorajda še bolj, ker sem na vsak način želela "izsiliti", da me opazijo in na nek način priznajo kot osebo.
sedaj tega ne počnem več.
posebej taki moški imajo neko zelo "grdo"navado; in sicer, da mi denar kar vržejo na mizo, brez tistega občutka zahvale, brez odnosa do denarja in do mene, tako - prav filmsko - kot moški ki plača uslugo prostitutki, obenem pa mu je figo mar zanjo in komaj čaka, da odpeketa drugam!
in sedaj vidim poanto:motijo me tisti, ki jim je figo mar za vse okoli sebe, vključno zame seveda.
ker jaz sama nisem taka. ker občutim ljudi, njihove rane, ker želim zdravja, napredka za vsakogar...
ker občutim živali in njihove bolečine in ker občutim naravo in njena neravnovesja..
ker bi želela vsem pomagati; ker v nespameti menim, da lahko komurkoli sploh pomagam, da sem neznansko pomembna in potrebna!!
sem pomembna in sem potrebna svetu, vendar ne za vsako ceno.
in ta cena je moje mesto v svetu; mesto kjer se počutim dovolj varno in zanesljivo, da lahko dajem in sprejemam, da sem uravnotežena.
da ne mislim, da se moram povsem razdajati in biti povsem na voljo.
ne.
povsem razdajati se; pomeni, nič ostati zame.
in nič ostati zame; pomeni, nemogoče delovati tako na dolgi rok!
zato me moj dragi sosed najbrž uči, da je treba biti predan samemu sebi, da v tem ni nikakršnega greha!
naj živijo dobri sosedski odnosi:)
ponedeljek, 10. avgust 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)