še malo angleščine:)

On this day of your life, dear friend, I believe God wants you to know.......

that nobody needs your help.

I know, I know...this is a difficult one. But it is true.

Yet this does not mean no one wants your help, or that noone could use your help.

It simply means the thought that another Aspect of Divinity is powerless without you is inaccurate.

Do not do something, therefore, because you think someoneelse needs you.
That only builds resentment.

Do whateveryou do as a means of deciding, declaring, creating, and experiencing who you are--and who you choose to be.

Then you will never feel victimized, powerless, or without choice.Yes? You see how simple it all is?
Get out of victimhood.

Love, Your Friend....Neale Donald Walsch

ne meči kamna v ogledalo, če ti slika ni všeč

Pred časom sem občutila, da me je oseba, ki mi je bila zelo dolgo zelo blizu, diskreditirala kot osebo.

Zelo sem se počutila prizadeto in ranjeno.

Želela sem, da je ta oseba nekako kaznovana ali pač naj ji bo poplačano za to mojo rano..

Čustva in ego so odreagirali.

Nato sem dolgo razmišljala o tem dogodku in o skupni zgodovini s to osebo.

Prišla sem do zaključka, da reakcije te osebe nimajo prav veliko z menoj, pravzaprav so čisto njena zadeva, s katero se mora sama spoprijemat; kot se moram jaz spoprijemat z reakcijami nanjo.

Moja reakcija na nekoga je povsem pogojena z mojo osebno zgodovino, izkušnjami, ki jih imam, spomini, prepričanji in vsem kar sem in kar nosim s seboj..

Podobno kot bi nekoga gledala skozi prav posebna, edinstvena očala narejena iz vsega tega kar sem prej naštela.

Zato je zelo hitro vsaka taka reakcija na drugega - sodba - ki zna biti neutemeljena in prejudicirana.

Moja vrednost se ne meri z besedami in mnenji druge osebe o meni!!

Prav tako to velja za vsakega drugega človeka!

Moja vrednost je odvisna samo od tega koliko jaz sama vrednotim in spoštujem samo sebe.

Nikogar izven mene ni, ki bi me lahko cenil in spoštoval bolj kot to zmorem sama.

In nikogar, ki bi me ljubil in oboževal bolj kot se ljubim in obožujem sama!

Tako je in naj bo!

Amen!

30-ta obletnica valete

Včeraj sem prišla domov zjutraj ob šestih.

Meglice so se dvigale nad travniki in gozdovi in jutro je prebujalo življenje okrog nas.

Ko sem odhajala s celonočnega srečanja in druženja, ki se je pričelo prejšnji večer ob osmih; mi je bilo srce tožno in malce žalostno.

Nekaterih sošolcev nisem videla 30 let, večine 10 let, nekaterih pa še nikoli od takrat, ker jih tudi tokrat ni bilo.

Srečanje je bilo nabito s čustvi in starimi spomini, ki so privreli na dan..

Nekako smo vsi za ta večer spet postali razposajeni in brezskrbni kot tedaj, ko smo bili otroci..

In tudi sebe sem spet dojemala kot mlado osebo pred katero je čudovito življenje in katera ni doživela vsega tega kar pač sem.

Vse te ljudi sem zapustila in se preselila v Lj. in praktično nisem vedela kaj se s kom dogaja in v kaj ali koga smo se spremenili?!

Toda v bistvu je vseeno kaj se nam je zgodilo, otrok v nas je ostal otrok..

Kot da bi za eno noč izstopila iz sveta in življenja, ki ga živim in se povrnila v neko navidezno preteklost, v kateri je bilo mogoče še čisto vse in pričakovanja in želje še niso bili okuženi z razočaranji in bolečinami..

In spet sem se naučila nekaj o sebi, ko sem opazila, da na sošolca, ki mi je pral živčke že takrat, še vedno reagiram podobno kot sem - no takrat sva se malce "zravsala":) sedaj pa sem ga morala malo okregat, ker je pač še vedno bil tak! Oprosti Andrej :)

Ampak tudi jaz sem očitno ostala taka, ker se moje sprejemanje nesprejemljivega še vedno uri in utrjuje!

Drug sošolec mi je pokazal, da še vedno ne živim povsem polno in celovito svojega življenja, čeprav se nisva videla ves ta čas! Hvala Tadi!

Vse premalokrat si dovolimo biti sproščeni, neobremenjeni in odprti za vse - kot so otroci, zato sem se namenila te trenutke oživljati pogosteje!

Preresno se jemljem - o! :-)

Življenje je oder, je "pogruntal" že Shakespeare!!