torek, 9. junij 2009

ne meči kamna v ogledalo, če ti slika ni všeč

Pred časom sem občutila, da me je oseba, ki mi je bila zelo dolgo zelo blizu, diskreditirala kot osebo.

Zelo sem se počutila prizadeto in ranjeno.

Želela sem, da je ta oseba nekako kaznovana ali pač naj ji bo poplačano za to mojo rano..

Čustva in ego so odreagirali.

Nato sem dolgo razmišljala o tem dogodku in o skupni zgodovini s to osebo.

Prišla sem do zaključka, da reakcije te osebe nimajo prav veliko z menoj, pravzaprav so čisto njena zadeva, s katero se mora sama spoprijemat; kot se moram jaz spoprijemat z reakcijami nanjo.

Moja reakcija na nekoga je povsem pogojena z mojo osebno zgodovino, izkušnjami, ki jih imam, spomini, prepričanji in vsem kar sem in kar nosim s seboj..

Podobno kot bi nekoga gledala skozi prav posebna, edinstvena očala narejena iz vsega tega kar sem prej naštela.

Zato je zelo hitro vsaka taka reakcija na drugega - sodba - ki zna biti neutemeljena in prejudicirana.

Moja vrednost se ne meri z besedami in mnenji druge osebe o meni!!

Prav tako to velja za vsakega drugega človeka!

Moja vrednost je odvisna samo od tega koliko jaz sama vrednotim in spoštujem samo sebe.

Nikogar izven mene ni, ki bi me lahko cenil in spoštoval bolj kot to zmorem sama.

In nikogar, ki bi me ljubil in oboževal bolj kot se ljubim in obožujem sama!

Tako je in naj bo!

Amen!

Ni komentarjev:

Objavite komentar