Camino v sliki

"Pamplona je nora", sem zapisala v svoj popotniški dnevnik; kajti čez njo sva šla ravno na dan, ko imajo tisti famozni praznik, ko spustijo bike po ulicah in pred njimi tečejo pogumni fantje.
Praktično vsi so bili oblečeni v belo-rdečo nošo, in rajali, peli, plesali, se veselili po ulicah mesta in je bil prehod kar naporen.

združeni v ljubezni

v torek sem bila na koncertu Leonarda Cohena. v novih ljubljanskih stožicah;)

zanj sem prvič slišala 27 let nazaj in že takrat, čeprav sem bila stara 19 let, sem njegovo glasbo začutila globoko v srcu. slišala sem ga s srcem.
njegova glasba in teksti je že vseskozi znana kot zelo čustvena, melanholična in žalostna.
jaz ga nisem tako slišala. zame je vedno bil globoko čuteč in iskren poet.

76 let ima. na svetovni turneji je že od l.2008, končuje pa jo letos decembra.
10 let svojega življenja je preživel v budističnem samostanu, njegova menedžerka, kateri je popolnoma zaupal, pa mu je med tem časom oklestila račun in ga prisilila, da se je na starost moral spet podati na koncertne odre.

eden od redkih glasbenikov, na katerega koncert sem si zelo želela, pa ni bilo možnosti.
spomladi sem izvedela, da prihaja tudi v ljubljano, mojemu veselju ni bilo konca:)

kako opisati glasbo?
zapreš oči in se prepustiš.

Leonard je preprost, pristen..njegova glasba, poezija ne potrebuje kakih posebnih predstav oz. performansev.. zadošča njegov glas in izraz..

in srce se je začelo počasi odpirati...
in se polniti s toplino ljubezni..
in ko se je koncert končal, je bilo moje srce odprto in polno ljubezni.

http://www.youtube.com/watch?v=YrLk4vdY28Q