lepota

                              Včasih imamo lepoto pred nosom, pa je ne vidimo!

tretji dan

je danes, ki mi je minil brez hrane. Popolnoma brez. Samo pijem veliko. In opazujem kaj se dogaja z menoj! Jezik mi postaja rožnat, zmanjšal se mi je obseg trebuha, v glavi pa čutim nekakšno odmaknjenost od sveta..kot da se mi je zgodil nekak premik od zunaj - na znotraj.

Ponavadi sem prepričana, da sem zelo iskrena do sebe, sedaj pa opažam, da je ta iskrenost na precej majavih nogah! Pred sebe dobivam vse svoje pod preprogo pometene smeti, ki sem jih do sedaj uspešno skrila pred seboj in pred drugimi.
Življenje, ki ga živim, zaznavam kot igro, ki je tako vrhunsko odigrana, da se je niti sama ne zavedam več - da jo živim.
Saj je preprosto kajne, pač nehaš igrati in postaneš pristen ti.
Kaj je že to?
Je res minilo že tako dolgo od takrat, ko sem bila zares jaz Jaz, da imam probleme s ponovnim priklopom na svoj resnični jaz!?
No, si namenila tale dnevnik pozitivnim vibracijam kajne, Tadeja draga?! Kaj se sedaj greš?

Vsakemu čiščenju se zgodijo smeti in pogosto najdemo reči, ki jim namenimo koš za odpadke.
In tako se dogaja tudi pri postenju.
S tem ko se fizično telo čisti in osvobaja ostankov prebavnih procesov in odvečnih nesnag, ki se naberejo v njem; se obenem začne tudi čiščenje mentalnega in čustvenega telesa.
Kajti predsodki, strahovi, jeza, bolečina, žalost itd. so zasidrani v jetrih, pljučih, želodcu, srcu, mišicah,kosteh itd..in osvobajanje telesa strupov poteka na več nivojih hkrati.
Ni prijetno, še posebej če je človek prepričan, da je nekaj na sebi že naredil, pa ti pride pod roke naslednji čebulni olupek za katerim se skriva - že veš kaj:)
Sicer sem pa v redu, hvala!

In po opravljenem čiščenju sem vedno tako zelo zadovoljna: vse je oprano, premaknjeno, prah je pobrisan tudi izza skritih kotičkov za omaro, pajčevine so ometene tudi kjer se jih ne vidi in vem, da je čisto prav vse, ne le tisto kar kažem ljudem navzven!
Zato je post dobra zadeva!

sončen četrtek

Včeraj je bila polna luna. Večkrat se ob luninih menah postim. Tudi včeraj sem se. Ni bilo težko. Lačna sploh nisem bila, le proti večeru bi iz navade nekaj mlela v ustih; ko me je ta kratka želja minila, sem z lahkoto preživela večer.
Zjutraj in dopoldne nisem imela želje po hrani pa sem podaljšala postenje še na ves današnji dan.
Zelo zanimive reči se začnejo dogajati v človeku, kadar telesu za kak dan ali več odvzame hrano.
Masirala sem včeraj in danes, brez večjih naporov, le tekočine sem popila kak liter več kot po navadi.
Hrana je opoj, tolažba in pokrivanje bolečine ter žalosti!
Seveda je potrebna za življenje, ampak v takih količinah kot jo konzumiramo sedaj?
Slišala oz. prebrala sem, da so Eseni menda jedli samo 1x tedensko; je kaj takega sploh mogoče v današnjem času?
Nekako lahka postanem, kadar ne jem in veliko bolj zavestna in prisotna, zavedajoča se.
Kot da bi slekla težko zimsko obleko in bi moje telo zadihalo v lahni pomladni oblekici:)
Telo se mi zahvaljuje, kar čutim to.
Sicer nisem kak hud požeruh, vem pa, da mi hrana še vedno predstavlja kratek beg stran od sebe in da v njej pravzaprav iščem topel materin dotik, njene ljubeče roke in varen objem!
Trapasto se to sliši!
Enkrat, ko sem v svojem večernem pohodu na hladilnik obstala pred njegovimi odprtimi vrati,
sem se zavestno ustavila in se vprašala: Kaj jaz pravzaprav pogrešam v svojem življenju? Kaj mi predstavlja hrana? Kaj mi nadomešča?
Hladilnik sem seveda morala najprej zapreti, se usesti in biti iskrena do sebe.
In presenetila sem samo sebe, ko sem v tišini prišla do spoznanja, da je to kar mi manjka pravzaprav mamina brezpogojna ljubezen.
Seveda sem se zjokala, kajti rada sem imela svojo mamo in tudi ona mene, vendar mi včasih (ali pa pogosto) ni mogla dati vsega kar sem potrebovala (pa ne v materialnem smislu).
Potem je bilo lažje s hrano.
Še vedno me želja obrne, posebej ob krofih, novem letu, veliki noči...vse to so prazniki, ki so povezani z mamino kuhinjo, z vonjavami po okusnih jedeh in občutku, da je prav vse na tem svetu v redu in dobro.
Vsi vemo, da hrana nosi s seboj energijo in informacijski zapis o tem kako, kje, s čim je bila pridelana ali vzrejena, kako požeta, porezana ali ubita..kako pripravljena!
Zato je izrednega pomena kaj, koliko in na kak način jemo!

Včasih, ko pridem na morje, tisto pravo, južno, kjer se spajajo vonji morja,borovcev, rožmarina, sivke.. globoko vdihnem in si rečem: Uh kako dober zrak, da bi ga človek lahko kar jedel!!

Moj prvi zapis

Končno ga imam tudi jaz. Spletni dnevnik!


Rada pišem in sedaj imam priložnost nekaj delčkov iz mojega sveta deliti z vami!

Ne domišljam si, da sem kaj posebnega (ali pa si nekje na skrivaj domišljam prav to in se tega rahlo sramujem:), želim si živeti svoja hrepenenja in svoje poslanstvo, mogoče je tudi pisanje del tega!

Z novim letom sem "rodila" Majnico ( odprla s.p.) in od takrat se mi je življenje odprlo v povsem novi luči. Da sem prišla do tega-na videz ne preveč težkega koraka-sem morala prehoditi precej zahtevno pot. Svet se zadnje čase bliskovito hitro spreminja in v trenutku, ko sem se nehala upirati spremembi in se ji prepustila, so se zadeve začele odvijati kar same od sebe!! Vse je šlo skoraj brez napora, z mojo veliko hvaležnostjo!

Sedaj nimam sodelavcev, nimam nadrejenih, nimam podrejenih;
sama svoj mojster :-)
Imam pa veliko množico novih ljudi, ki me pokličejo, pridejo ali prihajajo k meni! Z vsakim novim človekom pride nov košček sveta, katerega moram pogledati! Pogled ni vedno najlepši, je pa brez izjeme vedno koristen zame.

Danes sem razmišljala, kako se telesu pozna kadar je ljubljeno. Pa ne le od druge osebe, temveč predvsem od samega sebe.
Kadar se ljubiš, takrat skrbiš zase kot za dragoceni biser neprecenljive vrednosti-kar naše telo pravzaprav je. Telo z veliko radostjo vsrka vsako naše ljubečo dejanje.
Kolikokrat se zahvalim svojim nogam, da me nosijo, tečejo, poskakujejo, plešejo, kolesarijo?
In svojim rokam, ki so zmožne ustvarjati vse živo!?
In ostalim delom telesa,brez katerih nič ne bi "štimalo"?!
In predvsem svojemu SRCU, ki neumorno in vztrajno teče, brez predaha dela zame.
Hvala ti moje srce, da si živo in predano meni!

Pozdravljeni

Lepo pozdravljeni v mojem spletnem dnevniku!
Namenjen je vsem, ki želijo širiti in prejemati pozitivne vibracije. Naj bo le-teh ob prihajajoči pomladi čimveč!