tretji dan

je danes, ki mi je minil brez hrane. Popolnoma brez. Samo pijem veliko. In opazujem kaj se dogaja z menoj! Jezik mi postaja rožnat, zmanjšal se mi je obseg trebuha, v glavi pa čutim nekakšno odmaknjenost od sveta..kot da se mi je zgodil nekak premik od zunaj - na znotraj.

Ponavadi sem prepričana, da sem zelo iskrena do sebe, sedaj pa opažam, da je ta iskrenost na precej majavih nogah! Pred sebe dobivam vse svoje pod preprogo pometene smeti, ki sem jih do sedaj uspešno skrila pred seboj in pred drugimi.
Življenje, ki ga živim, zaznavam kot igro, ki je tako vrhunsko odigrana, da se je niti sama ne zavedam več - da jo živim.
Saj je preprosto kajne, pač nehaš igrati in postaneš pristen ti.
Kaj je že to?
Je res minilo že tako dolgo od takrat, ko sem bila zares jaz Jaz, da imam probleme s ponovnim priklopom na svoj resnični jaz!?
No, si namenila tale dnevnik pozitivnim vibracijam kajne, Tadeja draga?! Kaj se sedaj greš?

Vsakemu čiščenju se zgodijo smeti in pogosto najdemo reči, ki jim namenimo koš za odpadke.
In tako se dogaja tudi pri postenju.
S tem ko se fizično telo čisti in osvobaja ostankov prebavnih procesov in odvečnih nesnag, ki se naberejo v njem; se obenem začne tudi čiščenje mentalnega in čustvenega telesa.
Kajti predsodki, strahovi, jeza, bolečina, žalost itd. so zasidrani v jetrih, pljučih, želodcu, srcu, mišicah,kosteh itd..in osvobajanje telesa strupov poteka na več nivojih hkrati.
Ni prijetno, še posebej če je človek prepričan, da je nekaj na sebi že naredil, pa ti pride pod roke naslednji čebulni olupek za katerim se skriva - že veš kaj:)
Sicer sem pa v redu, hvala!

In po opravljenem čiščenju sem vedno tako zelo zadovoljna: vse je oprano, premaknjeno, prah je pobrisan tudi izza skritih kotičkov za omaro, pajčevine so ometene tudi kjer se jih ne vidi in vem, da je čisto prav vse, ne le tisto kar kažem ljudem navzven!
Zato je post dobra zadeva!