gospa Joži

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz Dubrovnika oz. Mlinov.
Vtisov je še preveč, zato bom danes pisala o nečem čisto drugem!

Že nekaj let živim v prekrasni starejši vili...in v sosednji hiši je živela starejša gospa-Joži po imenu.

Bila je zares čisto posebna ženska.
Kadila je kot Turek:), se veliko sprehajala po Šiški in komunicirala z vsakomur, ki je bil pripravljen si vzeti nekaj minut..in čisto naravnost in odkrito ti je povedala kaj jo moti ali kaj bi bilo dobro postoriti okoli hiše npr..in nihče ji ni tega zameril.
Vsakič, ko sem bila zunaj ali delala kaj na vrtu, me je pozdravila, spregovorila kaj o sebi, me povprašala kaj počnem ali kje sem bila!!
Vedno nisem bila razpoložena za klepet ali za poslušanje in sem včasih komaj čakala, da konča in se jaz lahko posvetim svojim opravilom.
Imela je zelo lep, malce globok glas (najbrž od cigaretov) in imela sem jo za zelo družabno osebo.
Včasih je pripovedovala o svojem življenju, ni ji bilo posejano z rožicami in na starost se je mogoče kdaj počutila malce osamljeno (sem začutila), nekako je bila del mojega življenja in življenja vse soseske.

Ko sem se lani junija vrnila z morja, zvečer okoli 22-ih, je bilo nenavadno veliko ljudi zunaj- pri železniškem prehodu za pešce, ki je 50 metrov stran..seveda sem bila radovedna kaj se dogaja in se približam in vprašam kaj je?
Joži je umrla, pravijo.
Kako umrla?
Vlak jo je povozil.
Kako vlak jo je povozil? Nemogoče!
Po nesreči?
Ne, samomor je naredila.
Ne morem verjet, Joži naredila samomor??!!
Ma ne, to bo sigurno pomota, Joži že ne bi nikoli naredila samomora!!
Je, ja.
In tako je naša Joži odšla in nas vse, ki smo jo poznali, pustila odprtih ust in presenečenih obrazov.

Pred približno 20 leti je naredil samomor moj partner-oče mojega sina.
Kaj preživljajo svojci samomorilca, vedo le oni, vemo le tisti, ki smo to že doživeli!
Eden izmed glavnih naukov, ki sem jih zelo močno takrat začutila je:

DA JE POMEMBEN SAMO ČLOVEK!
V naših življenjih so zares pomembni samo Ljudje!
Nič drugega tako zelo.
In seveda mi sami!

Včeraj zvečer sem delala na vrtu in sem kar slišala Joži, kako mi čez ograjo kliče: Kaj delaš? Kje si bla na morju, da si tak črna?
Pogrešam gospo Joži.
Naj ji je tam, kjer je--lepo!
Nasvidenje Joži!