sava, nagci, smeti in jaz

pasja vročina je.
in se jaz namenim malo posončit in poležat ob reki, naši najdaljši, ponosu naše domovine:)

na Tacnu, kjer to običajno počnem so imeli trening za tekmovanje v kajak kanuju, ki bo ta vikend.
polno ljudi, organizirajo, pripravljajo, ni miru...

potem se spomnim, da bi šla k črnuškemu mostu.
še nikoli nisem bila tam in me zanima kako je?!
vem, da se ljudje tam sončijo, tudi nagci.

ko se sparkiram, še kar normalno vse izgleda:)
potem se odpravim ob bregu, po potki, ki pelje ob robu gozda, v smeri proti Gameljnam.

ogromen kup smeti me pozdravi že na začetku.
in posamezne smeti me pozdravljajo neprestano, vso pot, v vseh možnih pojavnih oblikah...
v gozdu in ob reki leži vsa packarija, ki jo človeška lenoba, nemarnost in brezobzirnost puščata tam..
postanem kar malo žalostna.

vseeno začnem iskati primeren prostorček.
hm. zanimivo. povsod sami moški. in to nagi moški.
prav nič mi ni jasno. kje so ženske? ali pari?
grem dalje in naletim na tri oblečene ženske (mislim na kopalke, nič zgoraj brez,
vse zakrito)
optimistično iščem dalje..z namenom, da najdem prostorček kjer bi se sončila kaka gola ženska, da se ji pridružim, da ne bo(va) osamljena(i)..

po poti srečujem moške, ki korakajo sem in tja, kot da so v ljubljani na Čopovi s prav posebnim namenom, ne pa v samotnem gozdu, kjer nimaš za pod milim nebom kaj počet:)

zaštekam da je vsaj polovica teh moških -gayev; petina, mogoče šestina normalnih, ostali pa so vemo kaj-ff ali onanisti (ne vem ali se tako reče, saj vemo na kaj mislim kajne?)

včasih, pred leti, ko sem bila še mlajša in imela več energije, bi mogoče lažje preživela takšno sceno, ampak danes- hvala lepa ljubavi, ne da se mi s tem ukvarjat in jo uberem po potki nazaj proti avtu.
spotoma srečujem dva moška, prehiti me enkrat en in počaka malo naprej v grmovju...potem pride mimo drugi in se postavi nekaj metrov stran od njega...in to se ponovi 3x..
madonca, a imasta jezik ali kaj?? pa dajta se že zmenit enkrat no:)

približam se še reki in sem zgrožena še 1x.
umazana, ljudje božji, naša reka Sava je pri črnuškem mostu ena navadna packarija zeleno rjavkaste barve. kamenje in dno reke so rjavkasti, zasluzeni, zelenkasto neprijazni:(
ob parkirišču naletim na tablo, s katere me republika Slovenija opozarja, da je kopanje v tej reki zdravju nevarno. nič kaj obetavno, da te država svari pred tem.
oz. življenje v tej državi je potemtakem mogoče tudi zdravju nevarno :) ):

in odpujsala sem domov:)