ko sem danes zvečer stopila iz hiše, sem kar naenkrat dobila občutek, kot da je vse v najlepšem redu, tako kot mora biti, postavljeno na svoje pravo mesto...
zrak je bil rezek, zimsko snežni mrazni:)
od nekje je prihajal vonj po drvih, ki se kurijo..
kar nekako me je za trenutek prestavilo v otroštvo pri stari mami na kmetih..
zima, nizke temperature, dovolj snega, večurno sankanje z bratom po bregovih okrog hiše in čisto veselje, užitek biti živ..in ko sva premražena in mokra stopila v hišo, kjer naju je ponavadi pričakal vroč zeliščni čaj in topla zakurjena kmečka peč na katero sva se skobacala in po kateri sva razobesila najine premočene cunje (kombinezonov še nismo imeli), srkala čaj, rdečih ličk, zadovoljnih obrazov; je bil svet tako lep... vse je bilo prav tisti trenutek, tako kot je bilo; ni obstajalo nič drugega kot tisti božanski trenutek...
in to je bil trenutek sedanjosti, čiste radosti in iskrenega veselja..
to je bil občutek popolne varnosti.
nobenega strahu ni bilo v meni, pred ničemer.
jutrišnji dan ni obstajal, skrbi za šolo ni bilo, skrbi za nobeno drugo reč ni bilo..
občutek varnosti je posledica - biti v sedanjosti - ampak zares in popolnoma v sedanjosti!!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar