moj učitelj

moj sin je star že 24 let.
jaz se imam pa še za mlado osebo:)
sama živiva že več kot 20 let.
madonca, da ni bilo enostavno.
niti materialno.
niti čustveno.
niti mentalno.
skozi težke preizkušnje sva šla skupaj.
pravzaprav ne vem, če sem bila dobra mama.
danes bi marsikaj naredila precej drugače, kot sem.
in vem, da moj otrok meni, da ni imel lahkega otroštva.
to me je precej prizadelo, ko mi je povedal.
kajti trudila sem se zelo, da bi imel obilje kot vsi drugi otroci, ne glede na to, da je odraščal brez očeta.
trudila tudi na svoj račun.
vsakdo vidi samo svojo zgodbo.
odrastel je.
postal svoja, samostojna osebnost, z zelo močno voljo.
in postal popolnoma drugačen od mene.
če sem jaz recimo duh, je on materija.
če sem jaz marjetica, je on bodeča neža.
če sem jaz jabolko, je on coca cola.
če sem jaz meditacija, je on marlboro cigareta - ta rdeča:)
in še in še v tem slogu....
ni mi jasno, kako mi je to"ratalo"?!
svojega otroka vzgojiti v popolno nasprotje sebe.
in sprejemanje te njegove različnosti, je zame ena največjih lekcij v življenju.
sprejeti ga takega kot je.
in ne poskušati ga spremeniti, da bi ustrezal mojim "pogledom" na svet.
ko že mislim, da mi je uspelo, pa me spet preseneti s kakšno svojo cvetko marjetko:)
in pritisne na najbolj občutljive gumbe mojih šibkosti.
ne morem spati na lovorikah svoje vzgoje:)

v globini svojega srca, pa močno čutim njegovo nežno plat, njegovo dušo.
in ga imam neizmerno rada.
hvaležna sem mu, da me je izbral za svojo mamo.
moj sin je moj največji učitelj.