Perpetuum Jazzile

Končno mi je uspelo priti na njihov koncert.
Na Vrhniki. V Ljubljani sem bila vedno prepozna, takoj razprodano.
Naj začnem s samimi superlativi?!
Kajti zares je bilo superlativno, vse, vsak trenutek več kot dveurnega koncerta sem uživala na polno. V poslušanju in gledanju.
Toliko strasti, perfekcije, užitka in veselja ob nastopanju že dolgo nisem videla, če sploh kdaj..
Povsem jasno mi je, zakaj so ti ljudje tako uspešni pri svojem delu!
Ker uživajo v tem, kar počnejo. To se jim vidi od prvega trenutka dalje, ves čas koncerta..
Ker pojejo, sodelujejo, igrajo z dušo in telesom, ne le glasom.
Prisotni so v trenutku- z vsem, kar so. Tako celostno, da te povsem potegnejo noter, da se čutiš del dogajanja, del nastopa, del življenja..
Ključ sta ljubezen in prisotnost.
In popolna predanost.
Apliciram nase.
Sem zmožna tolikše strasti, predanosti in prisotnosti?
In zakaj ne?
Mi je lažje ležerno in lenobno "prespati" cela obdobja v življenju, ko se ne premaknem skoraj nikamor in posledično biti obenem skoraj malce nevoščljiva tistim, ki so uspešnejši od mene in ki v svoje delo vlagajo veliko več truda in časa kot jaz?
Da.
Lažje mi je. Vendar nisem zadovoljna s tem.
In prav današnji večer me je potisnil iz mlake samopomilovanja v upam ocean življenja, nazaj.