obilje

Včeraj zvečer sem spoznala, da sem pravzaprav mala "grebatorka". To se mi ni "dopadlo".

Bila sem na predstavitvi Harmony programa (www.harmony.hr) .

Bilo je sicer kar simpatično, po predstavitvi, je bila pa še pogostitev - predvsem sladkih dobrot in v jedilnico sem prišla med prvimi.

Vedno je lepo videti polne mize hrane, (ki je ni bilo treba sam pripravljati) in jaz sem ravnokar dobro končala z mojim kratkim postom in ker sem vedela, da za menoj prihaja cela množica ljudi, sem navalila!! Od vsega sem si vzela po en košček. Pripravljena sem se bila tudi malo prerivati. In ker je bila ponudba velika, je bil moj krožnik na koncu čisto poln:) pa še vmes sem jedla!

Adijo post!

No sladice so bile pripravljene na zdravju prijazen način in iz polnovrednih sestavin: povem v svoj zagovor:)

Petra, s katerim sem prišla, sem povsem izgubila izpred oči:) ko se končno spomnim nanj in ga poiščem, on v prtičku drži samo en košček peciva in se nasmeje, ko zagleda moj poln krožnik!

No, saj mi je malo pomagal sprazniti ga, ampak zaskrbelo me pa je, kaj se to dogaja z menoj:)



Je bil to občutek prikrajšanosti za sladkosti življenja, ki jih morda nisem dobila dovolj?

Ali pa imam globoko v sebi še vedno zasidran občutek, da obilja ni dovolj za vse, oz. da ne bo zame nič ostalo?!

Ena od mojih težjih življenjskih lekcij, s katero se ubadam že več let: kako se prepustiti življenju in zares verjeti, da bo v vsakem trenutku poskrbljeno za vse; kako zaupati v to?



Kristus pa pravi:"ne živi se samo od kruha, temveč od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust"



Ko sem se danes sprehajala po gozdu, sem prisluhnila ptičjemu petju.

Prekrasno je bilo! Igrivo, živahno,iskrivo...in spomnila sem se še enega Jezusovega stavka:

Poglejte ptice na nebu,ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice-vaš nebeški oče jih živi..ne bodite v skrbeh za jutri..niste vi veliko več vredni kot one?!