sepp holzer

Včeraj zvečer sem bila v Tržiču na predavanju Seppa Holzerja (www.krameterhof.at) .
Že dalj časa sem želela obiskat njegovo kmetijo, ko pa sem izvedela, da prihaja k nam v Slovenijo, sem bila tega zares vesela.
Športna dvorana v tržiču je bila popolnoma polna, vstop je bil prost,sepp se je odpovedal honorarju in med publiko sem opazila ljudi iz vseh mogočih vetrov!

Čisto preprosto in nevsiljivo je začel sepp pripovedovati svojo zgodbo: kako je že kot mali deček začel opazovati in vzgajati rastlinice, urejati ribniček, gojiti ribice, močeradke ipd. in kako je hitro zapopadel tudi podjetniško žilico, kajti takoj ko je ugotovil, da obstaja zanimanje za njegovo delo, je začel pobirati vstopnino za ogled. S tem si je omogočil nakup novih sadik in širitev njegovih dejavnosti.

Visokogorsko kmetijo je prevzel pri 19 letih. Le ta obsega cca 50 ha na nadmorski višini med 1100 in 1500 metrov, na področju, ki mu pravijo tudi avstrijska sibirija, saj je povprečna letna temperatura komaj 4,5°C. Sklenil jo je obdelovati popolnoma brez "umetnih" metod.
Goji sadna drevesa različnih sort-marelic,češenj,fig, kivijev,sliv,hrušk,jablan... popolnoma naravno brez obrezovanja, škropljenja in gnojenja. Opazuje naravo, ji prisluhne in z najmanjšim posegom omogoča največji možni donos.
Njegovo mnenje je, da je narava popolna, da je vse v ravnovesju in da je potrebno le malce regulacije, da od nje dobiš vse kar potrebuješ in še več kot potrebuješ pravzaprav!
Živali, ki živijo z njim so srečne živali, saj jim (razen tega, da na koncu umrejo) ni popolnoma nič hudega. Gibljejo se po naravi prosto, hleve pa jim je uredil v jamah, ki imajo odprt izhod, da svobodno prihajajo ven in noter - ko se jim zahoče. Temperatura v jami je konstantna in pozimi topla, poleti pa osvežujoča.
Prašičke uporablja, da s svojimi rilčki orjejo in rahljajo zemljo - na področju kjer želi, da to storijo, jim natrese nekaj zrnja koruze ali graha in oni v akcijo, da ga najdejo, vse prerijejo!
Super in neverjetno hkrati!
Ves čas je imel razne komisije, kontrole, preverjanja in uradna oblast ga zelo dolgo ni želela sprejeti kot merodajnega kmeta, šele ko ga je tujina začela priznavati, je začel dobivati pozornost tudi doma!
Zares je pravi pionir v permakulturi in v naravnem pridobivanju hrane iz naravnega okolja.

S spoštovanjem sem mu prisluhnila in čeprav je vse skupaj trajalo tri ure, sem bila na koncu zadovoljna in vesela, da obstajajo takšni ljudje, ki se ne ustrašijo drugih mnenj in si upajo slediti temu, kar globoko v sebi čutijo, da je prav in kar jim produkt njihovega delovanja tudi dokazuje!

Pravkar je pri založbi Amalietti tudi izšel slovenski prevod njegove knjige: Uporni kmet.
Komaj čakam, da jo preberem.

Po koncu predavanja, sem, ko sem stopila ven, v zraku spet začutila zimo.
Snežilo je in ostrina mraza ni dobro dela mojemu ljubljanskemu telescu:) razvajenemu na toploto:)
Ampak lepotičke narciske na mojem vrtu neizbežno oznanjajo pomlad.